LUDWIG MIES VAN DER ROHE

UVOD

Ludwig Mies van der Rohe je arhitekt nemškega rodu, ki je ustvarjal v začetku 20. stoletja. Ustvaril je vplivni arhitekturni stil 20. stoletja, ki je temeljil na enostavnih in prečiščenih oblikah. Poudarjal je odprtost prostora in vgradil industrijske materiale v konstrukciji.

Njegova zgodnja dela so večinoma stanovanjske zgradbe, po 1. svetovni vojni je začel preučevati nebotičnike in snoval arhitekturna dela večjih dimenzij. Deloval je tudi kot industrijski oblikovalec. Med drugim je oblikoval nemški paviljon na barcelonski mednarodni razstavi, hišo Farnsworth, dvojčka v Chicagu in stol Barcelona.

ŽIVLJENJEPIS

Ludwig Mies van der Rohe se je rodil leta 1886 v Aachnu, Nemčiji, umrl pa je leta 1969 v Chicagu, ZDA. Prvo polovico svoje kariere je deloval v Nemčiji. Arhitekturno kariero je začel kot vajenec pri arhitektu Petru Bhrensu. Tam je deloval ob Walterju Gropiusu, Hannesu Meyerju in Le Corbusierju. izkušnje je začel pridobivati z oblikovanjem za zahtevne naročnike.

Kmalu je Mies postal vodilna avantgardna figura v Berlinu. Študiral je dela pruskega arhitekta Karla Friedricha Schinkela. Deloval je z drugimi avantgardnimi umetniki, kot so Hand Richter, El Lissitzky in Theo van Doesburg.
Leta 1930 je bil imenovan za tretjega in hkrati zadnjega ravnatelja Bauhaus šole. Trdil je, da se morajo učenci najprej naučiti risati preden se lahko učijo o oblikovanju in konstrukciji.

8 let kasneje je odšel v ZDA, kjer je bil do leta 1958 vodja arhitekturnega oddelka Illinois inštituta za tehnologijo v Chicagu. V ZDA je imel bolj čist, strukturalni pristop pri uresničevanju ciljev.
Leta 1960 je prejel AIA zlato medaljo, ki je najvišja nagrada ameriškega združenja arhitektov.

Ludwig Mies van der Rohe, 1912

DELA

Že pri 20ih letih je naredil svoj prvi samostojni projekt – hišo Riehl, kjer se je držal klasičnega nemškega stila. Želel se je vrniti k čistosti nemškega sloga iz zgodnjega 19. stoletja.
Občudoval je splošno razgledanost, pravilnost ritmičnih elementov, odnose med človeško ustvarjenim in naravnim oblikam ter kompozicije, ki uporabljajo preproste kubične prostornine. Zavračal je nered in nasičenost klasičnih stilov.

Ludwig Mies van der Rohe, 1926, hiša Ericha Wolfa, Poljska

Miesova prva realizirana moderna stavba, ki jo je oblikoval pri 40. letih, je hiša za zbiralca umetnin, Ericha Wolfa. Prostori v hiši so bili odprti in povezani. Za materiale je uporabil opeko in beton. Oblikoval je večino pohištva, ki je uporabljeno v hiši.

Ludwig Mies van der Rohe, 1921, risba zgradbe Friedrichstrasse

Leta 1921 je pisarniško stavbo oblikoval Friedrichstrasse, ki ni bila nikoli zgrajena, vendar kljub temu velja za eno najpomembnejših struktur dvajsetega stoletja. Narejena je bila za natečaj, ki ga ni osvojil, ker je bila stavba preveč zahtevna, da bi jo zgradili v tistem času. Narejena naj bi bila samo iz stekla in jekla. Nekaj desetletij pozneje je tak tip nebotičnika postal najbolj priljubljen in najpogosteje uporabljen.

Nemški paviljon na barcelonski mednarodni razstavi

Ludwig Mies van der Rohe, 1929, Nemški paviljon, Barcelona

Nemški paviljon, slovesni sprejemni prostor za nemške industrijske eksponate, je bil postavljen leta 1929. Mies je združil prefinjene materiale z odprtim načrtom in tako ustvaril moderno eleganten prostor. Masivnost arhitekture je uravnotežil z ribnikom in plitvim bazenom. Paviljon ima enostavno pravokotno obliko, vendar nima skoraj nobenih vogalov, ki bi lahko ustvarili občutek, da smo v kubični arhitekturi. Notranji zidovi paviljona, narejeni iz stekla in marmorja, so premični, ker ne podpirajo strukture. Uporabil je 4 vrste kamnov, obarvano steklo in kromiran metal.

»Veličina te umetnosti ne more biti izražena materialno. Deluje na načine, ki vplivajo na nas še globje. Čutimo jo, vendar nas je očarala. Verjamemo v njo kot bi verjeli v nekaj čudovitega.«
[Peter Behrens, Was ist monumentale Kunst, 1908]

Paviljon velja za enega izmed primarnih primerov uporabe strukturne abstrakcije. Pozneje so ga obravnavali za manifest nove arhitekture. Tu je začel Mies preizkušati odprte prostore z nedoločenim prehodom med zunanjostjo in notranjostjo, ki jih je uporabil tudi v kasnejših projektih.

Stol barcelona

Miesovo oblikovanje pohištva je značilno po uporabi dragocenih materialov, kot je usnje in (moderno) kromirano jeklo. Vso pohištvo, ki ga je oblikoval, je nastalo v obbdobju njegovega ustvarjanja v Nemčiji. Pri oblikovanju pohištva je nekaj časa sodeloval z notranjo oblikovalko Lilly Reich.

Ludwig Mies van der Rohe, 1929, Stol Barcelona

Stol Barcelona je nastal v povezavi z nemškim paviljonom. Stol je moral biti monumentalen in eleganten, ker je moral biti primeren tudi za špansko kraljevo družino. To je bil edini kos pohištva v paviljonu.

Ob straneh ima postavljeno kromirano jekleno ogrodje, ki prevzameta obliko škarij, ki so v egipčanskem času simbolizirale moč.

Farnsworth hiša

Ludwig Mies van der Rohe, 1950, Farnsworth hiša, ZDA

Zgrajena je bila leta 1950 kot počitniška hiša. Je ena izmed treh stanovanjskih hiš, ki jih je Mies oblikoval v Združenih Državah Amerike.
Hiša ima v osnovi pravokoten tloris. Nima temeljev, stoji na osmih jeklenih stebrih. Stene hiše so v celoti iz stekla, osnovna konstrukcija je popolnoma bela. Tla hiše je Mies dvignil, da bi se izognil možnim poplavam. Vhod v hišo je zasnoval z nizkimi, širokimi stopnicami.
Notranjost hiše je odprta in fleksibilna. V hiši ni sten, prostor je popolnoma odprt, z izjemo notranje kvadratne strukture, ki vsebuje dve kopalnici, kuhinjo in shrambo. Mies je v povezavi z objektom rekel, da morajo biti enostavnost gradnje, jasnost tektonskih sredstev in čistost materiala nosilci nove lepote.
Hiša deluje lahko, tiho in geometrijsko. Povezana je z zelenjem in reko, ki jo obdajata. Mies je upal, da bo ustvaril prostor, skozi katerega se življenje odvija samostojno in obenem soodvisno od narave. Farnsworth hiša predstavlja Miesovo vizijo moderne arhitekture – en prostor znotraj minimalne strukture »kože in kosti«. Hiša velja za najbolj radikalno minimalistično hišo, ki je bila kadarkoli oblikovana. Čeprav se je izkazalo, da je v hiši težko živeti, elegantna enostavnost Farnsworth hiše velja za pomemben dosežek internacionalnega stila modernizma.

Zvezni center v Chicagu

Ludwig Mies van der Rohe, 1974, Zvezni center v Chicagu

Zvezni center v Chicagu je bil dokončno zgrajen leta 1974. Sestavljen je iz treh stavb. Dve izmed njih sta nebotičnika, ena pa nizka in odprta. Stil, ki ga je Mies uporabil, je značilen tudi za njegova prejšnja dela. Uporabil je geometrijske forme in minimalistične detajle.
Nebotičnika imata steklena okna z jeklenimi okvirji. Nižja stavba je enoten prostor z osrednjim jedrom, kar je tudi ena od temeljnih značilnost Miesove arhitekture in posredno spominja tudi na nemški paviljon.

Ludwig Mies van der Rohe, 1974, pogled na zvezni center v Chicagu

ZAKLJUČEK

Ludwig Mies van der Rohe je nemško-ameriški arhitekt. Klicali so ga po njegovem priimku Mies, po katerem je tudi znan. Skupaj z Le Corbusierom, Walterem Gropiusom in Frankom Lloydom Wrightom, velja za enega od pionirjev modernistične arhitekture.
Mies, tako kot mnogi njegovi sodobniki, so po drugi svetovni vojni, skušali izoblikovati, nov arhitekturni slog, ki bi predstavljal sodobni čas tako kot klasičen in gotski slog. Ustvaril je vpliven arhitekturni slog dvajsetega stoletja z jasno in enostavno arhitekturo. Za svoje stavbe je uporabil sodobne materiale, kot so industrijske jeklene in steklene plošče za opredelitev notranjih prostorov. Prizadeval se je za arhitekturo z minimalno strukturo, da bi uravnotežil svobodo neoviranega sipkega odprtega prostora. Svoje stavbe je imenoval arhitekture »kože in kosti«. Iskal je objektiven pristop, ki bi vodil ustvarjalni proces arhitekturne zasnove, vendar je bil vedno zaskrbljen z izražanjem duha moderne dobe. Pogosto je povezan s citatom: »manj je več« in »Bog je v detajlih«.

SUMMARY

Ludwig Mies van der Rohe was a German-American architect. He is commonly referred to and was addressed as Mies, his surname. Along with Le Corbusier, Walter Gropius and Frank Lloyd Wright, he is widely regarded as one of the pioneers of modernist architecture.
Mies, like many of his post-World War I contemporaries, sought to establish a new architectural style that could represent modern times just as Classical and Gothic did for their own eras. He created an influential twentieth-century architectural style, stated with extreme clarity and simplicity. His mature buildings made use of modern materials such as industrial steel and plate glass to define interior spaces. He strove toward an architecture with a minimal framework of structural order balanced against the implied freedom of unobstructed free-flowing open space. He called his buildings »skin and bones« architecture. He sought an objective approach that would guide the creative process of architectural design, but he was always concerned with expressing the spirit of the modern era. He is often associated with his quotation of the aphorisms, »less is more« and »God is in the details«.

VIRI

Knjižni viri

  • Schulze, F. The Mies Van Der Rohe Archive: Metallurgical & Chemical Engineering Building (Perlstein Hall) & Other Buildings & Projects. New York: Routledge, 1993.
  • Cohen, J. Mies Van Der Rohe. London: Chapman & Hall, 1996.
  • Schulze F. in Windhorst E. Mies Van Der Rohe: A Critical Biography – New and Revised Edition. Chicago: The University of Chicago Press, 2012
  • Neumeyer F. The Artless Word: Mies van der Rohe on the Building Art. Cambridge: The MIT Press, 1994.

Spletni viri

Viri slik

*Opomba: Slikovna gradiva, ki so v tej spletni objavi citirana niso bila predhodno označena z avtorsko pravico Copyright (C) so v tej nalogi (spletni objavi) uporabljene zgolj za izobraževalni namen.

AVTORJI PRISPEVKA

Dokument so uredili:

  • Petra Iljaž (2014/2015)
  • Nika Tepež (2015/2016)
  • Nina Biščak (2016/2017)
  • Špela Vene (2018/2019)